Po izjemnem obratovanju NEK v gorivnem ciklusu uspešen tudi redni remont
Nuklearna elektrarna Krško je konec septembra uspešno zaključila 32. gorivni ciklus, ki se je začel po koncu remonta 5. maja 2021. V tem obdobju je v omrežje oddala 8,35 milijarde kilovatnih ur električne energije in s tem presegla načrtovano proizvodnjo ter ključno prispevala k zanesljivi preskrbi potrošnikov in izpolnjevanju okoljskih zavez. Kazalec razpoložljivosti elektrarne je bil 100-odstoten, kazalec zmogljivosti pa 99,9 odstotka. Tretjič v svoji obratovalni dobi je NEK presegla 500 dni neprekinjenega obratovanja. Redni remont, ki je potekal od 1. oktobra do 7. novembra, je bil zadnji v izvorno projektirani obratovalni dobi. 56 gorivnih elementov od 121 smo zamenjali s svežimi ter izvedli obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme ter več sto nadzornih testiranj. Rezultati potrjujejo, da je stanje sistemov, struktur in komponent brezhibno. Remontna dela smo uspešno izvedli zaposleni v NEK in zunanji izvajalci iz lokalnega ter mednarodnega okolja. Aktivnosti so spremljali tudi inšpektorji Uprave RS za jedrsko varnost in pooblaščene organizacije. Naslednji remont bo spomladi 2024.
Dosežkom 32. gorivnega ciklusa dajejo dodatno vrednost okoliščine zadnjih let. Prvi del gorivnega ciklusa je še potekal v težkih razmerah pandemije, a je NEK kljub temu obratovala stabilno. Energetska kriza je izpostavila potrebno samooskrbo države na področju dobav električne energije ter pomen vzdržnosti njene cene za vse uporabnike. Zelo vroče in sušno poletje je razmere na področju oskrbe z električno energijo še zaostrilo. NEK je celo poletje obratovala s polno močjo ter dokazala svojo odpornost na vremenske razmere in bistveno pripomogla k zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema. Proizvodnja v prvih devetih mesecih letošnjega leta je manj kot odstotek nižja od načrtovane. Ob tem je NEK leta 2021 končala obsežen desetletni Program nadgradnje varnosti, suho skladišče izrabljenega goriva pa bo zgrajeno letos.
Rezultati preverjanj potrdili brezhibno stanje sistemov, struktur in komponent
Remont, ki se odvija vsakih 18 mesecev, ima natančno opredeljeno vsebino. Nekatere vsebine so standardne, druge enkratne – projekti, ki jih izvajamo prvič. Med standardne vsebine spada zamenjava goriva; to je tudi tista vsebina, ki določa pogostnost remontov. Energijski potencial goriva v NEK zadostuje za 18 mesecev delovanja, potem je treba določen del goriva zamenjati. Letos smo 56 od 121 gorivnih elementov zamenjali s svežimi. Uspešen je bil tudi 10-letni preventivni servis sistema kontrolnih palic reaktorja. Med standardnimi vsebinami je tudi obsežno preventivno vzdrževanje opreme. Pregledamo rotirajočo opremo – množico črpalk, različnih motorjev in ventilatorjev ter nato merilne, regulacijske in stikalne naprave ter procesno računalniško opremo. S preventivnimi zamenjavami določenih delov zagotovimo stabilno in varno delovanje elektrarne v naslednjih 18 mesecih. Preverjamo integriteto konstrukcijskih materialov, predvsem materialov primarnega kroga in reaktorskih delov ter uparjalnikov, vse z neporušitvenimi metodami. S tem ugotavljamo morebitne degradacije v sestavi materialov, ki bi lahko pomenile najavo potrebe po zamenjavi določenih struktur. Številne od teh aktivnosti so predpisane z našimi Tehničnimi specifikacijami in Zakonom o jedrski in sevalni varnosti. Rezultati preverjanj so potrdili, da je stanje sistemov, struktur in komponent brezhibno.
Posodobitve za povečanje zmogljivosti in razpoložljivosti elektrarne
Ob standardnih aktivnostih smo v skladu z usmeritvami o stalni tehnološki nadgradnji izpeljali še 14 posodobitev oziroma projektov. Cilj tehnološke nadgradnje v zadnjih desetih letih je bil povečati odpornost elektrarne na ekstremne naravne in druge pojave. Letos pa smo v celoti posodobili sistem za merjenje potresnega nihanja, katerega namen je, da po vsakem potresu dejansko potresno obremenitev v realnem času primerja s potresnim nihanjem in potresnimi obremenitvami, ki so bili upoštevani pri projektiranju zgradb, sistemov in komponent. Med ključnimi posodobitvami tega remonta je bilo tudi zmanjšanje napetosti zvarov na priključnih cevovodih na reaktorsko posodo. Zamenjali smo dva velika in pomembna toplotna izmenjevalnika – enega v sistemu za hlajenje varnostnih komponent in odvoda zaostale toplote ter drugega v sistemu za hlajenje pomožnih sistemov turbine in generatorja. Posodobili smo tudi opremo v stikališču elektrarne. Nadgradili smo sistem za hlajenje prostorov t. i. vmesne zgradbe – to je prostor med zadrževalnim hramom in turbinsko zgradbo, skozi katero so napeljani parovodi in dovod vode v uparjalnike, zato so tu velike toplotne obremenitve.
Eden od ključnih projektov, ki je zagotovil povečanje moči elektrarne za približno 10 megavatov, je bila zamenjava visokotlačne turbine – zadnje komponente na gredi. To je bila še zadnja možnost za povečanje zmogljivosti nuklearke. V preteklih desetletjih smo izkoristili skoraj vse ostale možnosti. V kompleksnem projektu smo najprej odstranili turbino, ki je svojo nalogo opravljala od začetka obratovanja elektrarne. Sledilo je vstavljanje komponent nove turbine ter njihovo sestavljanje in povezovanje z ostalimi sistemi. Pri večslojnem navarjanju in obdelavi sedišč regulacijskih ventilov na nove dimenzije je prišlo do zamude zaradi odpovedi dveh od štirih posebnih varilnih strojev, ki jih zunanji izvajalec Siemens ni mogel nadomestiti in je porabil več časa, kot je načrtoval, ter s tem neposredno vplival na podaljšanje remonta.
Prehod na dolgoročno obratovanje
S strokovnim in zavzetim delom vseh sodelujočih smo končali vsa načrtovana remontna dela. Kakovostno opravljena dela so temelj za stabilno obratovanje v 33. gorivnem ciklusu, ki bo trajal do pomladi 2024. Strokovno vodenje, skrbno vzdrževanje in stalno posodabljanje elektrarne ter visoka obratovalna učinkovitost in obratovanje skladno z visokimi obratovalnimi ter okoljskimi standardi so elektrarni omogočili, da je tehnično zmožna obratovati vsaj do leta 2043. Za dolgoročno obratovanje pa mora uspešno končati še tretji občasni varnostni pregled, ki ga potrdi Uprava RS za jedrsko varnost. Pridobiti mora tudi okoljevarstveno soglasje po kompleksnem postopku presoje vplivov na okolje, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor.
Aktualne negotovosti, povezane z oskrbo z energenti in električno energijo ter skokovito rastjo cen v Evropi, so še bolj izpostavile pomen zadostne in cenovno sprejemljive energetske samooskrbe držav. A izziv ostaja tudi nujnost preobrazbe elektroenergetike pri soočanju s podnebno krizo. Za doseganje vseh teh ciljev je ob obnovljivih virih jedrska energija nepogrešljiva. V dodatnih dvajsetih letih obratovanja bo NEK samo v slovenski elektroenergetski sistem oddala predvidoma 60 milijard kilovatnih ur električne energije in s tem okolju prihranila na desetine milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2).
Nuklearna elektrarna Krško
