Primer razvoja energetike v Nemčiji dokazuje pomen jedrske energije za zanesljiv energetski prehod
Podnebne spremembe, energetska kriza in spreminjajoče se potrebe družbe od držav zahtevajo temeljite spremembe energetskih sistemov. Te spremembe pa ne moremo doseči čez noč, zato se države Evropske unije, vsaka na svoj način, že dve desetletji trudijo oblikovati odporno in zanesljivo energetsko mešanico, ki bi dosegla zastavljene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 95 % v primerjavi z letom 1990. Na žalost pa so skoraj vse evropske države pri razvoju zanesljive energetske mešanice namerno ali populistično spregledale jedrsko energijo, sicer naše najmočnejše orodje za spopad s podnebnimi spremembami. Kako zelo negativno je takšno zavračanje jedrske energije vplivalo na energetski in družbeni razvoj, nam jasno kaže primer Nemčije.
Nemčija je pred desetletji izstopala zaradi svoje odločne usmerjenosti v t. i. zeleno preobrazbo (Energiewende) in hkratnega zavračanja jedrske energije, pri čemer je bila vzor mnogim državam. Danes je zaradi nepremišljenosti teh odločitev Nemčija primer cenovno nedostopnega, nezanesljivega in netrajnostnega energetskega sistema. Priseganje zgolj na nestanovitne obnovljive vire energije, kot sta veter in sonce, ter zanašanje na fosilni plin sta Nemčijo vodila v globoko energetsko krizo, vojna v Ukrajini pa je zaradi njene odvisnosti od ruskega plina krizo še poslabšala.
Nemčija je tako danes primer neuspešnega energetskega prehoda. Od leta 2000 do leta 2019 je povečala inštalirano moč svojih elektrarn za 80 %, medtem ko se je količina proizvedene energije povečala le za 5 %, kar je imelo katastrofalne posledice na ceno energije. Kot smo že poročali v Jedrcu, je Nemčija zaradi izjemno visokih cen električne energije, ki so se povišale tudi za 230 %, in nezanesljivosti drugih virov lani podaljšala delovanje treh jedrskih reaktorjev do aprila letos. Izjemno visoke cene energije imajo lahko hude negativne posledice na nemško gospodarstvo in gospodinjstva, vpliv visokih cen pa se širi tudi na druge države v Evropi. Kljub velikemu vlaganju v obnovljive vire pa njihov prehod v nizkoogljične vire zaradi hkratnega zapiranja jedrskih elektrarn ni bistveno zmanjšal izpustov CO2.
Po več letih zavračanja pozitivnih vidikov jedrske energije je Nemčija letos potrdila, da umik od jedrske energije nosi tudi svoj davek. Za mnoge jedrske strokovnjake je to velika zmaga po večletnih nekonstruktivnih pogovorih z državo. Poleg tega je anketa v časopisu Die Welt pokazala, da bi 82 % Nemcev podpiralo ohranitev jedrske energije, pri čemer bi bila ta porazdelitev enakomerna med prebroditvijo trenutne krize in dolgoročno. Tudi med podporniki politične stranke Zelenih je po tej raziskavi skupna podpora jedrski energiji 68 %. Razumevanje potrebe po zanesljivem viru energije, ki bi spremljal obnovljive vire, se tako veča tudi med nemškimi prebivalci.
Napak Nemčije pa se zaveda tudi vse več držav v EU. Belgija, ki je še leta 2021 vztrajala pri zaprtju svojih jedrskih elektrarn, je februarja letos napovedala, da namerava podaljšati življenjsko dobo trem najstarejšim jedrskim reaktorjem v državi. Zaradi strahu pred nezanesljivostjo oskrbe so tako dokončno opustitev jedrske energije premaknili na leto 2035. Jedrske kapacitete povečujejo tudi druge države, o čemer smo v Jedrcu že poročali. Francija, največja jedrska država v Evropi, pa je pred kratkim potrdila gradnjo novih šestih jedrskih reaktorjev in si za dolgoročni cilj zastavila dosegati 70 % delež jedrske energije v energetski mešanici. Francija v uspešnosti energetskega prehoda Nemčijo prekaša tako z vidika cenovne dostopnosti kot tudi v zmanjševanju izpustov.
Vir: Emblemsvåg, Jan; Österlund Anders: How the Energy Trilemma can provide Learning Points between Countries – the Case for Nuclear
Gordon, Jeremy: Germany: Recognising role of nuclear power in clean and secure energy mix
