Štiri desetletja od vključitve NEK v omrežje
Pred štirimi desetletji so se zvrstili dosežki, ki so Nuklearno elektrarno Krško postavili na jedrski zemljevid sveta in oblikovali temelje dolgoročne rabe jedrske energije v Sloveniji. Po sedmih letih sta se zaključevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni objekt in odgovornost za varno obratovanje so prevzeli domači strokovnjaki. Februarja 1981 je bila uspešno preizkušena neprepustnost reaktorske zgradbe. V maju istega leta je bilo v reaktor vloženo gorivo in od takrat je elektrarna jedrski objekt, ki ga upravlja osebje NEK. Septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna reakcija. Hkrati so se začela preizkušanja pri nizki moči reaktorja, katerih rezultati so potrdili ustreznost in konservativnost projektiranja in montaže. Preizkušanja pri dvigovanju moči do nazivne so se pričela s prvo sinhronizacijo elektrarne z elektroenergetskim omrežjem 2. oktobra 1981. Poskusno obratovanje se je končalo konec naslednjega leta, januarja 1983 pa se je začelo komercialno obratovanje.
Zgodba NEK je uspešna gospodarska in razvojna zgodba. Odlikuje jo kompetenten in zavzet kolektiv ter visoka obratovalna učinkovitost. NEK zagotavlja pomemben delež električne energije ter z visoko stabilnostjo in predvidljivostjo obratovanja sooblikuje zanesljivost elektroenergetskega sistema. Po varnostnih kazalcih si je utrdila mesto med najuspešnejšimi jedrskimi elektrarnami v svetu. V okolju je vzpostavljena ustrezna jedrska infrastruktura v najširšem pomenu te besede.
Dolgoročna raba jedrske energije je ob obnovljivih virih ključna za ohranjanje strateške energetske samozadostnosti države in omogoča prehod v podnebno nevtralnost, ki bo vzdržen tako za okolje kot tudi za gospodinjstva in gospodarstvo.
