COP26: Jedrska energija bo ključna v zelenem energetskem prehodu

»Če res želimo doseči zastavljene cilje omejitve globalnega segrevanja na 1,5 ℃, moramo nujno razpolagati z vsemi nizkoogljičnimi energetskimi viri, in to še danes,« je na dogodku Vloga jedrske energije za net ničelno prihodnost, ki je potekal v sklopu vrha v COP26, poudarila Sama Bilbao y Leon, predsednica Svetovnega jedrskega združenja (WNA).

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah – COP26, ki je letos potekala v Glasgowu, je že 26. zasedanje pogodbenic konvencije, na katerem so potekali pogovori svetovnih voditeljev in mednarodnih organizacij z namenom iskanja rešitev za doseganje podnebnih ciljev. Podporo jedrski energiji in njeni vlogi v prihodnji oskrbi s čisto in zanesljivo električno energijo je na vrhu izrazila kopica držav, med katerimi je tudi Slovenija. Ganski minister za energetiko Matthew Opoku Prempah je poudaril, da je jedrska energija trenutno najbolj čist vir, s katerim lahko zagotavljamo stabilno oskrbo z energijo, svojo načrte za večanje jedrskih kapacitet pa je predstavila tudi Brazilija. Potrebo po vključevanju jedrske energije v energetske mešanice prihodnosti sta poudarjala tudi britanski minister za gospodarstvo, energijo in čisto rast Greg Hands in sekretarka za energijo Združenih držav Amerike Jennifer Granholm. Hands je o jedrski energiji in njeni vlogi v energetskem prehodu povedal: »Je preizkušen in zanesljiv vir nizkoogljične energije, ki je na voljo ne glede na vreme. Kot taka je zelo pomembno orodje v zbirki orodij za številne države, ki poskušajo svoje emisije omejiti na neto nič, vključno z državami, ki želijo postopno opustiti premog.« Slovenske energetske načrte, ki vključujejo tudi jedrsko energijo, je v nagovoru predstavil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je voditelje pozval, da je skrajni čas, da izoblikujemo pot do podnebnega cilja 1,5 stopinje.

Pogovore o vlogi jedrske energije sicer v Evropi spremljamo že od lani, ko so jedrske države, organizacije in znanstveniki Evropsko komisijo pozvali, naj jedrsko energijo vključi v taksonomijo Evropske unije. Končne odločitve voditelji še niso sprejeli. Rafael Mariano Grossi, predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je prepričan o svetli prihodnosti jedrske energije: »Vključena bo v taksonomijo, o tem sem prepričan. Kot smo bili priča, je predsednica Evropske komisije (Ursula von der Leyen) poudarila, da potrebujemo stabilen in zanesljiv energetski vir,« je poudaril na vrhu COP26. V Evropi lahko sicer spremljamo razcvet jedrske energije, v zadnjih letih je namreč število načrtovanih jedrskih kapacitet začelo sunkovito rasti, med njimi tudi nov blok Jedrske elektrarne Krško, kar deset novih reaktorjev pa je že v gradnji.