Evropska jedrska industrija
Najti pravi model financiranja je ključnega pomena, vendar se oblikovalci politike odzivajo počasi
V Evropi 26 % pasovne električne energije prihaja iz komercialnih reaktorjev in ostaja največji posamičen vir nizkoogljične električne energije v EU.
Na žalost preostalih 50 % pasovne električne energije še vedno temelji na tehnologij izgorevanja fosilnih goriv, ki oddajajo CO2, in te je treba nadomestiti z novimi nizkoogljičnimi viri.
Taksonomija ustvarja skupni jezik, na katerega se bodo vlagatelji lahko sklicevali pri vlaganju v projekte, ki imajo velik pozitiven vpliv na podnebje in okolje. Taksonomija določa, da je treba pri ocenjevanju, kako trajnostna je gospodarska dejavnost, upoštevati številne okoljske cilje.
Yves Desbazeille, generalni direktor združenja Foratom s sedežem v Bruslju, je dejal, da bi s podaljšanjem obratovanja vseh 111 obstoječih reaktorjev v Evropi lahko povečali delež električne energije brez izpustov CO2 na 58 % do leta 2030. Brez podaljšanja obratovanja jedrskih elektrarn pa bo ta delež do leta 2030 le 33-odstoten.
Konec leta 2021 je uradna strategija EU načrtovala do leta 2050 imeti 103 GW jedrskih elektrarn, kar je nekoliko manj od 117 GW, kot jih ima danes, medtem ko Foratomov scenarij za leto 2050 predvideva 130 GW. Trenutno so v EU v gradnji le 4 GW jedrske zmogljivosti – v Franciji, na Finskem in Slovaškem – z načrtovanimi nadaljnjimi 10–20 GW. Poleg tega se dve enoti gradita na lokaciji Hinkley Point C v Združenem kraljestvu. Te načrte pa je spomladi 2022 močno spremenila vojna v Ukrajini, ki je pokazala kako zelo je EU odvisna od uvoženega zemeljskega plina. Zato lahko konec leta pričakujemo popravke uradnih številk, saj je Belgija že napovedala, da bo zaustavljanje jedrskih elektrarn pri njih potekalo počasneje kot so načrtovali.
Čeprav imajo jedrske elektrarne relativno nizke in stabilne obratovalne stroške, so projekti jedrskih elektrarn lahko izziv, saj so kapitalski stroški teh projektov visoki. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je financiranje projektov jedrske energije v zadnjih treh desetletjih postalo izjemno zahtevno. Na strani trženja elektrike so bili številni trgi deregulirani, prenos, distribucija in proizvodnja energije pa ločeni, da bi spodbudili konkurenco med proizvajalci električne energije. S tem so jedrski operaterji izpostavljeni tveganju cene in povpraševanja, kar poveča celotno tveganje novih projektov in poveča težave pri pridobivanju financiranja.
IAEA pravi, da se za spodbujanje jedrske novogradnje kljub težavam izvajajo inovativni pristopi k financiranju, vključno z delnimi naložbami ali jamstvi za posojila s strani vlade. Eden od takšnih modelov je model, ki temelji na reguliranih sredstvih (ang. RAB – regulated asset based). Jedrska industrija v Združenem kraljestvu je pozvala k uvedbi tega in vlada je že povedala, da ima model potencial za zmanjšanje stroškov financiranja.
Začetek leta 2022 je prinesel že prve spremembe, ki vplivajo tudi na sliko v tem članku. Na Finskem obratuje že 5 jedrskih elektrarn, saj je jedrska elektrarna EPR (Olkiluoto-3) že začela oddajati elektriko v omrežje, Francija je napovedala gradnjo 6 novih elektrarn z načrtom to številko povečati do 14, Češka je začela iskati dobavitelja za novo jedrsko elektrarno Dukovany in tudi na Madžarskem se že gradijo 2 novi elektrarni.
Vir: povzeto po NUCNET
