Predstavniki MMG na javnem posvetu o energetskem prehodu
Predstavniki Mreže mladinske generacije so se v četrtek, 27. oktobra 2022 udeležili javnega posveta o energetskem prehodu, ki ga je v okviru projekta Energetski prehod organizirala GZS. Na dogodku so v razpravi sodelovali predstavniki industrije, znanosti, odločevalci, energetiki in mladinske organizacije. Slednje so predstavile pričakovanja in zahteve mladih glede prenove NEPN-a.
»Veliko govorimo o zeleni energiji in energetskem prehodu. Vprašanje pa je, kaj smo na tem področju že naredili oziroma kakšni so načrti Slovenije. V kolikor ne bomo zagotovili zadostnih virov nizkoogljične energije, bomo ogrozili proizvodnjo materialov in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva«, je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka v uvodnem nagovoru na posvetu o energetskem prehodu Slovenije, ki so ga 27. oktobra v Državnem svetu skupaj organizirali Strateški svet GZS za energetski prehod, Svet za razvoj pri SAZU in Državni svet.
Posvet je odprl Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod, ki je poudaril, da je pred nami velik izziv in sicer, kako zastaviti našo dolgoročno energetsko strategijo, da bomo v prihodnje odpornejši na situacije, kot je trenutna kriza z dobavo energentov po vsej Evropi. Ob tem je poudaril, da gre pri energetskem prehodu tudi za medgeneracijski prehod, ki bo najbolj vplival na življenja prihodnjih generacij, zaradi česar je potrebno v pripravo strategij vključiti tudi mlade. Dogodka se je udeležil tudi mag. Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, ki je prepričan, da je zeleni prehod, ki ga je pripravila delovna skupina pri SAZU možen in to že do leta 2035. »Slovenija je jedrska država, mi moramo najti konsenz glede tega. Poleg tega moramo stavit na razvoj, inovacije, nove tehnologije, vodik, zato veliko pričakujem od današnje debate in zaključkov«, je bil jasen minister Kumer.
Oder je na posvetu zavzela kopica strokovnjakov s področja energetike in sorodnih področij. Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je predstavil elektro-energetski vidik scenarija elektroenergetsko-podnebnega prehoda Slovenije. Poudaril je, da se mora Slovenija osredotočit na problem energetske odvisnosti od uvoza, ki naj ne bi bila višja od 10 odstotkov. Z ekonomskimi vidiki scenarija ga je dopolnil prof. dr. Jože P. Damijan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je pojasnil, da bodo skupno investicije v elektroenergetski sistem do leta 2050, po ocenah iz 2019, znašale 17,4 milijarde evrov oziroma v povprečju 1 % BDP letno. Okoljske vidike scenarija energetskega prehoda je na dogodku predstavil mag. Izidor O. Ožbolt.
O pomenu industrije za Slovenijo in vplivu energetske krize nanjo je na posvetu spregovoril Bojan Ivanc iz GZS, vidike trajnostne mobilnosti pa je predstavil prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo na Univerzi v Ljubljani. Drugo polovico dogodka pa je otvoril mag. Stane Merše (IJS CEU), ki je predstavil proces prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, vključevanje deležnikov in naslednje korake.
V zaključnem delu razprave so s svojimi pogledi sodelovali predstavniki mlajše generacije, in sicer iz naslednjih mladinskih organizacij oziroma gibanj: Mladinski svet Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Mladi za podnebno pravičnost, Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov in Zeleno omrežje študentov. Mladi so dokazali, da so zainteresirani za vključevanje v sprejemanje odločitev v zvezi z energetskim prehodom.
Tanja Goričanec, predsednica MMG DJS je med svojim nastopom pozvala k uporabi izraza “nizkoogljični viri energije” namesto OVE, čimprejšnjem sprejemanju kratkoročnih in dolgoročnih odločitev, ki naj bodo strokovne ter aktivni vključenosti MMG DJS in vseh mladih v prenovi NEPN-a. Poudarila je tudi, da je jedrska energija pomemben vir nizkoogljične energije, pomemben vir za povečanje energetske neodvisnosti Slovenije ter preizkušen in zanesljiv vir, ki je neodvisen od vremena.