Zaključen natečaj za promocijski material Objektivno o jedrski znanosti in tehnologiji

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je jeseni začelo natečaj za promocijski material, ki bi objektivno predstavil jedrsko znanost in tehnologijo.

Namen natečaja je bilo vključevanje javnosti v promocijo stroke prek grafičnih in besednih izraznih sredstev, kot so slika, risba, skica, besedna igra, skovanka, in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnemu razmišljanju o jedrski znanosti in tehnologiji.

Nov, svež promocijski material se bo uporabljal za promocijo jedrske znanosti in tehnologije kot motiv na izdelkih, projektih in dogodkih v povezavi z društvom ter njegovim področjem delovanja.

Izmed prejetih predlogov, ki so predstavljeni v galeriji skupaj z opisi idejne rešitve, je ocenjevalna komisija (v sestavi Tanja Goričanec, Janez Kokalj, Igor Lengar, Melita Lenošek Kavčič, Stanko Manojlovič, Vesna Slapar Borišek, Mitja Uršič in Tomaž Žagar) izbrala štiri najboljše predloge. Nagrajeni predlogi se bodo uporabljali za promocijo jedrske znanosti in tehnologije kot motiv na izdelkih, projektih in dogodkih v povezavi z Društvom jedrskih strokovnjakov Slovenije ter njegovim področjem delovanja.

Ocenjevalna komisija je prispele predloge vrednotila po naslednjih kriterijih:

• lahka prepoznavnost in nezamenljivost,
• likovna čistost in razumljivost,
• izvirnost, povezanost ideje s temo razpisa,
• uporabnost in možnost reproduciranja.

Nagrajeni predlogi

Prvi dve nagradi sta dobila predloga Jenergija Maše Držan in Neže Salobir ter Jedro rešitve Lare Pavčnik.

Predlog Jenergija je komisijo prepričal s svojo vsebinsko in vizualno čistostjo, razumljivostjo ter dinamičnim povezovanjem jedrske znanosti, ki jo predstavlja simbol jedra, ter tehnologije, katere končni cilj je pridobitev energije. Idejna rešitev izhaja iz že obstoječega znaka DJS.

Predlog Jedro rešitve je komisijo prepričal s sporočilnostjo, da je jedrska energija v svetu izzivov lahko del okoljske rešitve. Ideja je izstopala z drugačnostjo, kjer žarnica simbolizira porabo in jedro v centru proizvodnjo.

Drugi dve nagradi sta dobila predloga Ena je energija Lane Pavlič in Moja energija Lare Pavčnik.

Jenergija: Predstavljena grafična rešitev izhaja iz obstoječega znaka Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Elipse elektronov, ki obkrožajo jedro, ponujajo odprto možnost preoblikovanja v črkovni znak J. Ta se poveže z napisom energija. Rešitev spominja na širjenje energije navzven, hkrati pa sproža miselne povezave z nastankom energije pri cepitvi jedra. Samostojni simbol s črkama J in e pove, da je govora o jedrski energiji. Grafična rešitev deluje lahkotno in elegantno. Usmerjena je v desno in vzbuja misli o nadaljevanju in širitvi; enako kot proces nadzorovane cepitve jeder. Pridušena modra barva ni drzna, učinkuje strokovno in prefinjeno. Izbrani črkopis ponuja potrebne okrogline, ki delujejo skladno z obliko okroglega jedra, prečne poteze v tipografiji pa ponudijo nadaljevanje in usmerjajo gledalčev pogled v desno, v prihodnost.
 

Jedro rešitve: Žarnica kot simbol predstavlja svetlobo, energijo, povezujemo jo tudi z pravo idejo. Predlagana rešitev lahko v tem kontekstu nagovarja, da se nam je posvetilo. Jedrska energija je prava. Je jedro rešitve za novodobne potrebe po elektriki. V oblikovnem smislu ponazarja uranovo jedro in elektrone. Slogan, ki omenja to jedro, lahko v drugotnem smislu pomeni tudi to, da je jedrska energija lahko rešitev okoljske problematike.

Modra barva ponazarja zaupanje, varnost in umirjenost. Je tudi barva vode v reaktorju in jo kot tako enačimo z barvo vode nasploh. Modra je izbrana barva obstoječe grafične podobe Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije.
 

Ena je energija: Slogan »ena je energija« je preprost, v sporočilnem smislu pa pomeni združeno in povezano energijo. Uporabniki potrebujejo zanesljivo, eno, energijo. JE v sloganu ni samo del besedne zveze; je tudi okrajšava za jedrsko energijo. Ta bo v prihodnosti ključna v naraščajočem trendu povečane porabe. Simbol predstavlja atom urana, iz katerega se pridobiva jedrska energija, okrog njega pa krožita dva elektrona v prvi lupini. Točka je najmočnejši grafični element. Oblikovalska rešitev simbola je dobro vidna in preprosta za pomnjenje. Skupaj z besedno zvezo je pozitivno naravnana in deluje povezovalno, hkrati pa gledalca nagovarja k potrebi po vključevanju JE (jedrske) energije v vsakodnevno uporabo. Tovrstna energija spada med nizkoogljične, zelene energije. Od tod izbor barve. Modra je barva zaupanja in zanesljivosti, s katero želimo povezati (jedrsko) energijo. Barvnim kombinacijam je dodana še črna, ki predstavlja avtoriteto.
 

Moja energija: Slogan »moja energija« gledalca oz. uporabnika nagovarja v smislu pripadnosti in osebne vključenosti. Smiselno vstavljena grafična rešitev je v povezavi s tipografijo všečna in preprosto zapomljiva celota, ki znak »o« spremeni v jedro, nad katerim so elektroni. Besedna zveza torej povezuje vrsto energije z dojemanjem in sprejemanjem tovrstne energije. Uporabnik se poistoveti z medijskimi projekti, ki jih spremlja slogan. Zelena barva je barva zelene in čiste energije.
 

Energija 235: Nuklearna energija je mirna, stabilna, čista, zaupljiva, a je lahko tudi nevarna, nestabilna, temačna. V idejni rešitvi sem želela prikazati oba vidika, združena v eno grafiko.

Turkizni, zaobljeni trikotniki predstavljajo poenostavljen simbol za sevanje in s teksturo predstavlja grobost, senco in majhne delce le tega. Turkizna barva predstavlja mirnost modre, rast zelene in energijo rumene barve, kar vse skupaj zajema nuklearna energija. V ospredju motiva so ovali, ki nakazujejo dinamičen atom, ki je osnovni del nuklearne energije. Slogan »energija 235« gledalca pozove k razmišljanju o tej energiji in kaj točno je 235 − atomska številka urana, ki je uporabljen v proizvodnji nuklearne energije.
 

Mislec nad ATR: Ideja se navezuje na znani verz »Zeleno, ki te ljubim, zeleno« (iz pesmi Romance Sonámbulo, Federico García Lorca, 1928). Ta verz je bil že ničkolikokrat parafraziran, v povezavi z jedrsko energijo oz. energetiko nasploh pa mdr. nedavno v pogovorni oddaji Studio ob 17.00 kot »Jedrsko, ki te ljubim zeleno«. Ker kot znanstveniki in inženirji ne pristajamo na pavšalne nalepke »zeleno«, »rjavo«, »črno« … temveč vemo, da je (energetske) koncepte treba primerjati argumentirano in tehnično točno, slogan v predlagani rešitvi vzpostavlja kritično distanco s ponovnim preoblikovanjem v »Jedrska [energija], ki te modro ljubim«. Modra je sicer barva sevanja Čerenkova – in zato, če bi že iskali barve, za jedrsko energijo najprimernejša barva –, vendar pa je miselni zasuk v tem, da za prave odločitve potrebujemo modro razmišljanje oz. modrost. Zato je nad sliko reaktorja ATR še kip Mislec (Le Penseur, Auguste Rodin, 1904), ki tu simbolizira premišljenost, spoštovanje, moč analitičnega mišljenja.