Lani je bilo še eno uspešno leto za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Potrjuje zanesljivost in predvidljivost svojega obratovanja – med spomladanskim remontom 2021 in jesenskim 2022 je neprekinjeno obratovala 513 dni. Kljub remontu in izjemno neugodnim vremenskim razmeram je proizvedla 5,31 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je le dober odstotek manj od načrtovanega. Letos proizvodni načrti presegajo 6 milijard kilovatnih ur. Ko cene električne energije na borzah dosegajo večkratnike lastne cene NEK, je tudi njen prispevek k ohranjanju cen električne energije, ki so vzdržne za odjemalce, izjemen.
Dosežkom dajejo dodatno vrednost okoliščine; lani so evropski prostor zaznamovale visoke cene električne energije in velike negotovosti pri oskrbi z energenti ter električno energijo. Zelo vroče in sušno poletje je razmere še zaostrilo. NEK je ob upoštevanju vseh upravnih omejitev delovala na polni moči ter dokazala svojo odpornost na vremenske razmere. V takšnih okoliščinah sta doma proizvedena električna energija in njena sprejemljiva cena še pomembnejši.
Ministrstvo za okolje in prostor je končalo postopek presoje vplivov NEK na okolje in 13. januarja letos izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let (do 2043). Celotni postopek, ki je potekal v skladu z mednarodnimi, evropskimi in slovenskimi predpisi, je bil zelo zahteven in kompleksen. NEK je vlogo na Ministrstvo za okolje in prostor predložila v začetku oktobra 2021 in s tem se je formalno začel postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Vlogi so priložili Projekt in Poročilo o vplivih na okolje. V Sloveniji je bila izvedena javna razgrnitev dokumentov, pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora, potekala je ustna obravnava s stranskimi udeleženci ter podani so bili pisni odgovori na vsa prejeta mnenja, komentarje in pripombe. V postopek čezmejne presoje so se vključile Hrvaška, Avstrija, Italija, Madžarska in Nemčija. Tudi v tem postopku so bile javne razgrnitve dokumentacije, javne predstavitve in obravnave ter tehnične konzultacije. Podali so pisne odgovore na vse prejete komentarje in pripombe. V čezmejno presojo so se vključile vse sosednje države in Nemčija. NEK je za pripravo strokovnih gradiv in izpeljavo postopkov oblikovala 50-člansko ekipo, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz NEK ter inštitucij iz Slovenije in Hrvaške. V presoji so obravnavali vse okoljske teme, med njimi: potresno varnost, izboljšave za zagotavljanje varnosti, odpornost na podnebne spremembe in zunanje dejavnike ter vpliv na vode glede trenda segrevanja vodotokov na vzhodu Slovenije.
V skladu s slovensko zakonodajo poteka tretji občasni varnostni pregled, s katerim Uprava RS za jedrsko varnost v skladu s standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo preverja, ali NEK izpolnjuje merila za obratovanje v naslednjih desetih letih. Prvi tak pregled je bil končan leta 2003, drugi leta 2013, tretji bo končan letos; sredi leta bodo v skladu z njimi pripravili akcijski načrt. Tretji občasni varnostni pregled obsega področja objekta, varnostnih analiz, obratovanja in uporabe obratovalnih izkušenj, vodenja, okolja, fizične zaščite in varstva pred sevanji.
V NEK zaključujejo projekt uvedbe suhega skladiščenja izrabljenega goriva. Zgradbo so dokončali konec leta 2022. Tudi za to zgradbo so pridobili gradbeno dovoljenje po kompleksnem upravnem postopku, ki je vključeval čezmejni presoji s Hrvaško in Avstrijo. Spomladi bodo po testiranju postopkov začeli prvo kampanjo prestavitve izrabljenega goriva v suho skladišče. Do jeseni bodo 592 izrabljenih gorivnih elementov v 16 robustnih zabojnikih prestavili iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče. Tako bodo izpolnili vse pogoje in uveljavili vse odločbe upravnih organov za podaljšanje obratovanja NEK.
V NEK so s skrbnim vzdrževanjem in stalnim posodabljanjem opreme ter procesov zagotovili ključne pogoje za dolgoročno obratovanje. V zadnjih dveh desetletjih so povečali zmogljivost in razpoložljivost elektrarne ter letno proizvodnjo povečali za milijardo kilovatnih ur električne energije. Zagotavljajo 20 odstotkov slovenske porabe ter z visoko stabilnostjo in predvidljivostjo obratovanja sooblikujejo zanesljiv elektroenergetski sistem. Po varnostnih kazalcih so si utrdili mesto med najuspešnejšimi jedrskimi elektrarnami v svetu.
Štiri desetletja stabilnega in varnega obratovanja NEK potrjujejo, da sta ob izbiri sodobne tehnološke zasnove pomembni visoka raven strokovnosti zaposlenih, upravnih organov, inštitutov in industrije, ki to delovanje podpirajo, ter njihova vpetost v mednarodno strokovno okolje. Doseženi rezultati pa so ob izpolnjevanju zavez glede podnebnih sprememb, zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti – treh stebrov trajnostne energetike – dober temelj za dolgoročni razvoj jedrske energetike v Sloveniji.