Uvodnik

Pred nami so novi časi, javnost podpira jedrsko energijo bolj kot smo si doslej mislil. Ali vemo kako sedaj ravnati?

Velika podpora uporabi jedrske energije v javnosti

Pred štirimi leti sem v svojem prvem uvodniku kot predsednik društva pisal o tem, kako se domači in mednarodni jedrski strokovnjaki strinjamo, da je vloga jedrske energije pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in preprečevanju podnebnih sprememb pomembna in nenadomestljiva.

Ko zdaj, po letošnji volilni skupščini kot predsednik v novem mandatu, pišem uvodnik, je pogled na strokovno in tehnično vlogo jedrske energije v naših energetskih sistemih skoraj enak kot v preteklih letih. Pogled na področje jedrske energije s strani javnosti pa je zdaj bistveno drugačen.

O tem, kako pomemben, zanesljiv, domač in čist ter s tem nepogrešljiv vir električne energije so jedrske elektrarne, govori več kot polovica Slovencev. In ne samo Slovencev, tudi v številnih drugih državah Evrope je podobno.

Mogoče ne preseneča, da obstoječe in nove jedrske elektrarne javnost podpira v številnih tradicionalnih jedrskih državah, na primer v Franciji, na Nizozemskem ali v Švici, kjer se je podpora za nove jedrske elektrarne kljub zakonskemu moratoriju povečala na 52 %. A danes jedrsko energijo podpirajo tudi v državah, ki so bile še do nedavnega skeptične do jedrskih elektrarn, na primer v Nemčiji, kjer jedrsko energijo podpira že več kot polovica prebivalcev. Celo na Japonskem kar 60 % državljanov podpira delovanje jedrskih elektrarn. Ali pa na Poljskem, kjer je proti gradnji jedrskih elektrarn samo 13 % prebivalcev.

Pred nami so novi časi, javnost podpira jedrsko energijo bolj, kot smo si mislili. Ali vemo, kako zdaj ravnati?

Potrebno je pospešiti strateško odločanje in omogočiti učinkovito uporabo jedrske energije pri nas. Zato je zdaj čas za ukrepanje na vseh ravneh, kjer smo jedrski strokovnjaki v Sloveniji prisotni; od organov v državni upravi, v industriji, raziskavah, izobraževanju, v nevladnih organizacijah do komunikacije s širšo javnostjo.

doc. dr. Tomaž Žagar, predsednik DJS

Obdobje, v katero vstopamo, bo dolgoročno dinamično, zmagovalci pa bodo tisti, ki bodo znali sodelovati in se bodo najbolj prilagodili trenutnim razmeram. Status quo ni primerna strategija, zato je zdaj treba prepoznati priložnosti.

Spoštovani bralci glasila e-Jedrce!

V zadnjih letih je svet doživel številne spremembe v vrednotnem sistemu in mednarodnih odnosih. Vse večje je zavedanje o omejitvah naravnih virov, kar sovpada s potrebo po takšni in drugačni optimizaciji. 

Priča smo večjim spremembam, tako podnebnim kot geopolitičnim. Obdobje, v katero vstopamo, bo dolgoročno dinamično, zmagovalci pa bodo tisti, ki bodo znali sodelovati in se bodo najbolj prilagodili trenutnim razmeram. Status quo ni primerna strategija, zato je zdaj treba prepoznati priložnosti.

V 13 od 27 držav članic EU je jedrska energija nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom in pomembna sestavina energetske mešanice. Tako se proizvede skoraj 26 % vse električne energije v EU (www.europarl.europa.eu). Vsaka država potrebuje vzdržen koncept, ki ga elektroenergetski sistem lahko vzdrži, da deluje stabilno in neprekinjeno, hkrati pa s tem zasleduje okoljske in podnebne cilje. 

Zanesljiva oskrba z električno energijo in elektroenergetska mešanica je posledica dobrih odločitev v preteklosti. Jedrska energija ne more v nobeni državi postati potencialni energetski vir brez vladne podpore. Že zdaj imamo dobro razvito jedrsko infrastrukturo in se ponašamo s strokovnjaki, ki izvajajo storitve doma in po svetu. Vse to pa je spodbuda za odgovorno vključevanje jedrske energije v energetsko prihodnost Slovenije. Slovenija je na pragu odločitve o bodočem razvoju energetike. Poglejte si, kakšno je javno mnenje o izgradnji nove jedrske elektrarne JEK2.

Vsaka stroka pa ima svoje specifično strokovno identiteto. Tudi v tokratnem Jedrcu vam avtorji in uredništvo ponujamo v branje zanimive prispevke. Vsekakor ne smete spregledati zanimivih tem v rubriki Novice, kjer avtorji z bralci delijo novosti, ter rubrike Dogodki in dejavnosti. Novica, ki je najbolj vplivala na jedrski sektor in bo imela verjetno največji vpliv v prihodnjih letih, pa je bilo glasovanje v Evropskem parlamentu – glasovanje o tem, ali jedrsko energijo (in plin) vključiti na seznam trajnostnih naložb EU ali ne. Poslanci Evropskega parlamenta so odločno podprli njihovo vključitev. 

Prepoznano dejstvo je, da je jedrska energija hrbtenica nizkoogljičnega elektroenergetskega razvoja Evrope in Slovenije. S tem se pomembno zmanjšuje odvisnost od uvoznih virov energije ter prispeva k ohranjanju energetske neodvisnosti. Čeprav je to strokovna tema, je bila v Bruslju politizirana. Vključenost jedrske energije v taksonomijo trajnostnega financiranja je ključno sporočilo tako gospodarstvu kot vlagateljem glede uporabe jedrske energije danes in v prihodnosti. 

Vabim vas tudi k ogledu spletnih dogodkov, ki nedvoumno informirajo in razbijajo mite, vendar bodo stiki v živo za vedno ostali nenadomestljivi, zato zaupam, da se vidimo na tradicionalni, tokrat že 31. konferenci Nuclear Energy for New Europe (NENE22).

Prepričana o nadaljnjem uspehu in skupnem sodelovanju vabim vse člane, da se (pro)aktivno vključite s pripravo prispevkov v naslednjem Jedrcu. 

Želim vam prijetno in zanimivo branje!

Mojca Planinc, urednica Jedrca