Marca 2021 je Joint Research Centre (JRC) – Združeni raziskovalni inštitut Evropske komisije objavil poročilo o trajnostnih vidikih delovanja jedrskih elektrarn in uporabe jedrske energije. Sklep poročila je, da je jedrska energija trajnostna, tako ali še bolj, kot so trajnostni obnovljivi viri energije. Poročilo je nastalo kot odgovor na lanskoletno pobudo znanstvenikov in nevladnih organizacij Evropski komisiji, naj celovito, strokovno in nepristransko prouči jedrsko energijo in jo ustrezni umesti v taksonomijo trajnostnega financiranja EU. Raziskovalci so potrdili, da človekovemu zdravju ali okolju uporaba jedrske energije za proizvodnjo električne energije škodi celo manj kot nekateri obnovljivi viri energije, ki jih javnost samoumevno šteje med trajnostne tehnologije.
Prepoznavanje jedrske energije kot okolju prijazne, trajnostne in vredne naložbe predstavlja znanstveno podlago za umestitev jedrske energije v taksonomijo EU. JRC je primerjal vplive različnih virov oziroma tehnologij za proizvodnjo električne energije, ki segajo od obnovljivih virov, kot so hidroenergija, energija sonca in vetra, do fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin. Analize niso razkrile nobenega znanstvenega dokaza, da jedrska energija vpliva na zdravje ljudi in kakovost okolja bolj kot tehnologije obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije, ki so že vključene v taksonomijo EU. Pri analizi je JRC upošteval vse obstoječe in potencialne bodoče okoljske učinke celotnega življenjskega cikla jedrske energije, s poudarkom na ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
Poročilo je zelo podrobno obdelalo vse znane in potencialne vplive delovanja obstoječih jedrskih elektrarn in obratov jedrskega gorivnega kroga na okolje in zdravje ljudi. V analizo so vključili tudi pridobivanje uranove rude, pripravo goriva, obdelavo odpadkov, potencialno predelavo jedrskega goriva in odlaganje odpadkov.
Vpliv jedrske energije na kakovost zraka in vode je zelo majhen, v splošnem primerljiv z vplivi delovanja sončnih elektrarn ali vetrnih elektrarn. Izpusti dušikovih oksidov, žveplovih oksidov, partikulatov, hlapljivih organskih snovi so primerljivi ali manjši kot izpusti fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn. Podobno velja za vpliv delovanja elektrarn na zakisanost vode. Z izjemo pri toplotni obremenitvi voda, kjer je jedrska energija primerljiva s termoelektrarnami.
Ugotovitve glede vpliva jedrske energije na zdravje, sevanje in nesreče pa so naslednje: povprečna izpostavljenost prebivalstva zaradi uporabe jedrske energije je 0,2 mikroSiverta na leto, kar je zgolj ena deset tisočina povprečnega naravnega ozadja. Vsi negativni vplivi jedrske energije na zdravje ljudi skupaj so primerljivi z vplivi na zdravje ljudi zaradi delovanja vetrnih elektrarn na morju. Potencialni vpliv na zdravje zaradi nesreč je veliko manjši, kot znaša negativni vpliv zaradi uporabe fosilnih virov energije, in je primerljiv s potencialnim vplivom zaradi nesreč v hidroelektrarnah.
Poročilo, ki ga je Evropska komisija naročila po pozivih znanstvenikov, nevladnih organizacij, pozneje tudi sedmih vidnih jedrskih držav v EU, za pravično obravnavo jedrske energije, bo pričakovano pomembno vplivalo na odločitve o taksonomiji EU. Končna odločitev glede vključitve jedrske energije v taksonomijo EU, ki je bila v osnutku iz leta 2020 iz taksonomije izključena, pa še vedno ni znana, saj se odločitev zaradi političnih procesov odločanja odmika v letošnjo jesen ali celo naslednje leto. Umestitev jedrske energije med trajnostne vire bi zmanjšala stroške financiranja novih jedrskih objektov, kar lahko s sabo prinese rast javnih in zasebnih naložb tako v Evropi kot v svetu in prispeva k javni podpori jedrski energiji.
Poročilo je tudi lokalno dostopno prek spletne strani DJS.