NEK zanesljiva in uspešna tudi v razmerah velikih negotovosti

Lani je minilo pol stoletja od podpisa Sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o gradnji NEK, jeseni pa bo minilo 40 let od začetka obratovanja elektrarne. Od takrat je elektrarna proizvedla 200 milijard kilovatnih ur električne energije in po varnostnih kazalcih ohranja svoje mesto v najvišjem razredu obratujočih jedrskih elektrarn. Na trdnih temeljih doseženega gradimo prihodnost. Ker oblikovanje programov za preobrazbo elektroenergetike znova postavlja jedrsko energijo in NEK v središče zanimanja javnosti, smo v podporo utrjevanju razumevanja in zaupanja letos prenovili svojo spletno stran – www.nek.si.

Visoka obratovalna učinkovitost ob zagotavljanju jedrske varnosti  

V obravnavanem obdobju – torej v celotnem 31. gorivnem ciklusu, ki je trajal od zaključka remonta novembra 2019 do začetka remonta aprila letos –, in v prvih mesecih 32. gorivnega ciklusa je NEK dosegla in presegla načrtovano proizvodnjo. Beležimo le eno krajšo nenačrtovano zaustavitev, ko je bila elektrarna konec leta 2020 zaustavljena zaradi potresa. Kazalec razpoložljivosti je bil to leto 99,60 odstotka in kazalec zmogljivosti 99,51 odstotka. Uspešnost obratovanja potrjujejo tudi visoke vrednosti skupnega kazalca obratovalne učinkovitosti, ki ga je zaradi lažjega spremljanja učinkovitosti in primerjanja med elektrarnami uvedlo Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn WANO. Izračunava se z utežnimi vrednostmi posameznih kazalcev in ima vrednost od 0 do 100. Lani je bila vrednost kazalca med 98,6 in 98,9. Ob tem smo upoštevali vse obratovalne omejitve in pogoje ter okoljske omejitve, ki jih predpisujeta vodno in okoljevarstveno dovoljenje. Električna energija iz NEK ohranja konkurenčnost in je med najcenejšimi viri v Sloveniji.

Proaktivnost in doslednost pri soočanju z izzivi pandemije

V NEK smo ob pojavu novega koronavirusa v evropskem prostoru v začetku leta 2020 ravnali hitro, učinkovito in konzervativno ter imenovali Skupino za spremljanje stanja in predlaganje ukrepov po pojavu novega koronavirusa. Še pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji smo sprejeli preventivne ukrepe: odpovedali informativne oglede elektrarne, službena potovanja, sestanke, uvedli merjenje temperature vstopajočih ipd. Po razglasitvi epidemije smo prešli na ohranjanje le tistih funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje varnega in stabilnega obratovanja elektrarne. Izjemno pozornost in ukrepe smo namenili samozaščitnemu ravnanju izmenskega osebja in zagotavljanju pogojev za zmanjšanje tveganja okužbe pri njih. Začasno so bila zaprta vsa gradbišča oziroma prekinjena projektna dela. Za večino zaposlenih je bilo uvedeno delo na domu s pomočjo informacijske tehnologije.

Ko se je epidemiološka slika izboljšala, smo ob prilagoditvi delovnih in ostalih prostorov ter sprejemu zaščitnih ukrepov v začetku maja ponovno odprli gradbišča in vzpostavili običajen obseg delovnih procesov. Tudi ob poletnem zmanjšanju števila potrjenih okužb nismo sproščali zaščitnih ukrepov.

V pripravah na remont 2021 smo v skladu s smernicami sprejetega Načrta ukrepov za primer epidemije oziroma pandemije oblikovali rešitve za preprečitev vnosa in širitve okužb. Z njimi smo sproti seznanjali tudi izvajalce remontnih del. Zagotovili smo tudi podporo zdravstvene stroke. Med remontom je bilo v elektrarni ob največji intenziteti del dnevno med 1800 in1900 oseb, čeprav je del osebja, ki ni bil neposredno povezan z remontnimi aktivnostmi, delal od doma oziroma s prilagojenim delovnim časom zaradi zmanjšanja stikov. Zaradi okužb ni bilo sprememb plana remontnih del. V NEK ostajamo konzervativni in ohranjamo zaščitne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja.

Remont 2021 kljub slabi epidemiološki sliki v okolju v skladu z načrti

Med rednim remontom, ki se je začel 1. aprila, smo s strokovnim in odgovornim delom vseh sodelujočih brez zamude v 34 dneh in v načrtovanem obsegu kljub zahtevnim epidemiološkim razmeram, ki so otežile dobavo blaga in storitev, opravili več kot 40.000 aktivnosti. V sredici reaktorja smo 56 od 121 gorivnih elementov zamenjali s svežimi in tako zagotovili vir energije za obratovanje elektrarne do prihodnjega remonta, ki bo jeseni 2022. Preverili smo celovitost materialov opreme in struktur ter izvedli več sto nadzornih testiranj, ki so potrdila ustreznost delovanja komponent in sistemov.

V okviru preventivnega vzdrževanja smo opravili remont pomožne črpalke napajalne vode, zamenjali sklop motorja na dizelskem generatorju 2 ter izvedli inšpekcije iz naslova 10-letnega inšpekcijskega pregleda komponent primarnega sistema oziroma delov reaktorja z neporušnimi preiskavami. Z metodo vrtinčnih tokov smo pregledali polovico cevnih snopov uparjalnikov. Zamenjali smo motor reaktorske črpalke z obnovljenim. Izvedli smo remont visokotlačne turbine in turbinskih ventilov ter opravili redno čiščenje cevnega snopa obeh uparjalnikov, inšpekcijski pregled cevnega snopa kondenzatorja in popravili dno enega od dveh rezervoarjev za kondenzatno vodo.

Med 13 večjimi izvedenimi tehnološkimi posodobitvami je glavnina del projektov tretje faze Programa nadgradnje varnosti. Preizkušeni in na obstoječe sisteme elektrarne so bili med drugim priključeni nov neodvisni sistem za hlajenje sredice in zadrževalnega hrama, alternativni sistemi za varnostno vbrizgavanje, alternativni sistem za polnjenje uparjalnikov in električno napajanje nove, posebej utrjene varnostne zgradbe, v kateri so nameščeni rezervoarji hladilne vode in varnostni sistemi za vbrizgavanje vode v reaktorski hladilni sistem ter oba uparjalnika za primer nedelovanja obstoječih sistemov.

Kakovost remontnih del je nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa so jih tudi pooblaščene organizacije. Sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi organizacijami, izvajalci del ter zdravstvenimi ustanovami je bilo na visoki ravni.

Program nadgradnje varnosti se končuje; gradnja suhega skladišča je v teku

Program nadgradnje varnosti izhaja iz naukov industrije po dogodkih na Japonskem 2011 in upravnih zahtev ter upošteva razširjene projektne osnove. Obsega vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izrabljenega goriva; projekti pomenijo še večjo odpornost elektrarne na naravne in druge malo verjetne dogodke. Z gradnjo dodatnih sistemov bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z jedrskimi elektrarnami, ki se gradijo danes. Program smo zaradi zahtevnosti razdelili v tri faze. Vsi projekti, razen suhega skladišča izrabljenega goriva, bodo končani do konca leta. Lani je bil dokončan nov Tehnični podporni center, ki s svojo zasnovo presega najsodobnejše standarde in s pomožno komandno sobo omogoča upravljanje sistemov elektrarne v vseh razmerah.

Pomemben del Programa je tudi uvedba suhega skladiščenja izrabljenega goriva, ki v svetu velja kot najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje. Je prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, saj za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta. NEK je lansko pomlad uspešno zaključila kompleksni postopek spremembe Ureditvenega načrta NEK, ki je vključeval tudi celovito presojo vplivov na okolje in čezmejni posvet z Republiko Hrvaško in Republiko Avstrijo, ter pridobila gradbeno dovoljenje za suho skladišče po integralnem postopku. Tudi ta je vključeval pridobitev mnenj o sprejemljivosti posega od vseh institucij, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo in rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi ter tudi čezmejni posvet. Marca se je začela gradnja suhega skladišča, ki bo končana predvidoma prihodnje leto. Tlorisne dimenzije zgradbe bodo 50 x 70 metrov, skupna višina pa 20 metrov. V zgradbi bodo uskladiščeni odporni, nepropustni zabojniki z izrabljenimi gorivnimi elementi. Prestavitev prvih 16 zabojnikov s 529 gorivnimi elementi iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče je načrtovana za leto 2023. Z zmanjšanjem števila izrabljenih gorivnih elementov v obstoječem bazenu za izrabljeno gorivo bo jedrska varnost večja.

Upravni postopki in presoje za zagotovitev dolgoročnega obratovanja

Z dobrim vzdrževanjem in premišljenim posodabljanjem opreme med obratovanjem elektrarne ter Programom nadgradnje varnosti v NEK izpolnjujemo pogoje za dolgoročno obratovanje elektrarne. Pred nami so upravni postopki oziroma pregledi; njihovi pozitivni rezultati bodo potrdili možnost podaljšanja obratovalne dobe elektrarne za dvajset let. Lani so se v skladu s predpisi začele priprave na občasni varnostni pregled, ki je dopolnilno orodje stalnega upravnega nadzora varnosti, ki ga z rednimi in izrednimi pregledi zagotavlja Uprava RS za jedrsko varnost. Po obsežnem in zahtevnem občasnem varnostnem pregledu (prvi je bil leta 2003, drugi 2013) Uprava RS za jedrsko varnost izda odločbo, ki potrjuje, da NEK izpolnjuje pogoje iz obratovalnega dovoljenja glede zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti ter da lahko nadaljuje obratovanje naslednjih 10 let. Začeti tretji pregled bo preverjal izpolnjevanje teh pogojev do leta 2033, ko bo na vrsti četrti. Varnost dolgoročnega obratovanja elektrarne bo oktobra pregledala tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo v okviru misije pre-SALTO (Safety Aspects of Long-Term Operation). V skladu s sklepom Agencije Republike Slovenije za okolje pa poteka postopek presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje elektrarne. Prepričani smo, da bomo uspešno končali vse postopke, saj smo elektrarno v vseh letih delovanja vodili strokovno, jo skrbno vzdrževali in stalno posodabljali.

Nuklearna elektrarna Krško